Družinske pisarne investirajo v številne naložbene razrede. Izbor le-teh je v večji meri odvisen od naložbenih ciljev in internih kompetenc posamezne družine oz. pisarne. Naložbeni horizont družinskih pisarn je dolgoročen, saj je običajno potreba po kratkoročni likvidnosti manjša oz. je ta zagotovljena skozi tekoče (letnih) donose.
Družinske pisarne imajo nekoliko drugačno sestavo portfelja kot finančne institucije, kot so zavarovalnice in pokojninski skladi. Razlog je v večji meri dolgoročni naložbeni pristop, kar pomeni lahko večji delež nelikvidnih in bolj donosnih naložb. Hkrati pa so družinske pisarne precej manj regulirane s strani nadzornih institucij, kar jim daje precej večjo fleksibilnost pri sestavi naložbenega portfelja.
Kam investira posamezna družinska pisarna je podatek, ki ga je nemogoče pridobiti iz javnih virov, saj so družinske pisarne v privatni lasti. Poleg tega je ena izmed glavnih skrbi družinske pisarne, da svojim strankam zagotovijo čim večji nivo anonimnosti. Kljub temu pa na podlagi anonimnih anket, ki jih opravljajo nekatere finančne institucije lahko pridobimo vpogled v povprečno razporeditev investicij družinskih pisarn.
V 11. izdaji revije “Family Office Insider”, ki jo je objavila GPFO lahko pridobimo vpogled v različne ankete, ki so jih opravile največje finančne institucije na podlagi razporeditve kapitala med družinskimi pisarnami. GPFO je zasebno združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 2009 z namenom povezovanja mednarodnih strokovnjakov družinskih pisarn, družinskih članov ter posameznikov z zelo visokim neto premoženjem (angl. Ultra-High-Net-Worth Individuals). Njihovo celotno poročilo lahko preberete tukaj. Informacija o povprečni razporeditvi naložb družinskih pisarn je prikazana v Grafu 1.
Iz Grafa 1 lahko opazimo, da družinske pisarne v povprečju največ premoženja investirajo v delnice (23%) ter v sklade zasebnega kapitala (private equity in venture naložbe) (23%). Sledijo naložbe v naložbe fiksnega donosa oz. obveznice (13%), sledijo pa nepremičnine (13%), denar (10%), privatni dolg (7%), hedge skladi (5%) ter ostale investicije (3%).
Kot opazimo, družinske pisarne investirajo več kot polovico svojega portfelja v bolj tvegane naložbe (delnice, skladi zasebnega kapitala, hedge skladi), kar kaže na njihovo dolgoročno investicijsko usmerjenost. Približno 33 % portfelja je namenjeno stabilnejšim naložbam (fiksni donos, nepremičnine in privatni dolg), kar vpliva na manjšo volatilnost oz. nihajnost portfelja.
Druge naložbe vključujejo večinoma nelikvidna sredstva z visokimi donosi, ki služijo kot zaščita pred inflacijo. Sem spadajo na primer umetnine, ki lahko dolgoročno ohranjajo ali celo povečujejo svojo vrednost. Poleg tega družinske pisarne v povprečju ohranjajo kar 10 % portfelja v denarju oz. denarnih ekvivalentih. Ta delež denarja je namenjen izkoriščanju kratkoročnih priložnosti na trgih in kapitalskim vpoklicem za sklade zasebnega kapitala.
Na podlagi te razporeditve premoženja lahko zaključimo, da imajo družinske pisarne dolgoročne cilje investiranja. Z visokim deležem v tveganih naložbah, ki prinašajo višje donose, si zagotavljajo dolgoročno rast. Hkrati pa volatilnost portfelja uravnavajo z naložbami v fiksne donose, nepremičnine in surovine, kar družinam omogoča stabilno in trajno rast njihovega premoženja.
