Ta globalni trend je bil prisoten tudi pri poslih v Sloveniji. In čeprav lahko rastoče obrestne mere in morebitna inflacija vodijo do upočasnjevanja gospodarske dejavnosti, se lahko vprašamo, kakšne bodo posledice za prevzeme in združitve v regiji v prihodnjih letih.

Globalna slika prevzemov in združitev

Leto 2020 je bilo nekaj posebnega v prav vseh pogledih in tudi na področju prevzemov in združitev v tej regiji ni bilo nič drugače. Pandemija je vplivala predvsem na zdravje mnogih posameznikov in povzročila bolečino, spremembe in izgubo, hkrati pa je gospodarstvu zadala hud udarec. Različne gospodarske panoge je prizadela na različne načine, nekatere izrazito negativno (npr. neživilska maloprodaja, potovanja in gostinstvo), druge pa precej pozitivno (npr. zdravstvena industrija in TMT (tehnologija, mediji in telekomunikacije)). Še konec leta 2021 se je gospodarstvo soočalo s težavami v dobavni verigi zaradi ustavljene proizvodnje in logističnih zapletov.

Logično je, da so vlagatelji leta 2020 zaradi negotovosti glede dolgoročnega vpliva pandemije nekoliko zavlačevali s svojimi naložbenimi odločitvami, saj so želeli videti novo realnost sveta po začetku okrevanja. Ko so omejitve potovanj postajale ohlapnejše, vlagatelji pa so dobivali vse boljšo predstavo o dolgoročnih vplivih pandemije in ukrepih za njihovo blaženje, se je začelo vzpostavljati povpraševanje, ki je zastalo zaradi pomanjkanja transakcij leta 2020, in nastale so nove poslovne strategije, ki so bolj prilagojene novi realnosti trga.

Slovenija in regija se prilagodita globalnim trendom

Trgi držav srednje in vzhodne Evrope (CEE) ter jugovzhodne Evrope (SEE) so v skladu z globalnimi trgi med letoma 2020 in 2021 doživeli močan porast v številu poslov in v višini povprečne vrednosti na posel. Skupna vrednost poslov v regiji med prvim in tretjim četrtletjem je narasla od 23 milijard EUR na 49 milijard EUR, pri čemer je število poslov naraslo za 32 %, povprečna vrednost na posel pa za 61 %.

Po pričakovanjih so bile po številu poslov najaktivnejše Avstrija, Poljska in Češka, nezanemarljivo dogajanje pa je bilo tudi v jadranski regiji z več obsežnimi posli, povezanimi s slovenskimi poslovnimi subjekti.

• V četrtem četrtletju leta 2020 je slovenski trg presenetila novica, da je podjetje Bia Separations, ki je bilo do nedavnega še na robu stečaja, kupil nemški biofarmacevtski velikan Sartorius, in to za neverjetnih 360 milijonov EUR.
• Tik pred koncem leta 2020 je NLB oznanila, da je uspešno zaključila prevzem srbske finančne skupine Komercijalna banka a.d. Pri prevzemu je NLB kupila 83,23-odstotni delež podjetja za 394,7 milijona EUR. NLB je s prevzemom povečala svoj tržni delež v Srbiji za 10 odstotnih točk in postala tretja največja bančna skupina v državi.
• Petrol je v prvem četrtletju leta 2021 objavil novico, da bo pridobil 100-odstotni delež podjetja Croatian Crodux v poslu, vrednem več kot 190 milijonov EUR. S to potezo je Petrol utrdil svoj položaj kot drugi največji ponudnik nafte in plina na Hrvaškem, saj je tam namestil še 93 bencinskih postaj. Ta nakup velja za največji posel skupine od njenega nastanka.
• Miodrag Kostić, srbski poslovnež in lastnik Gorenjske banke, je v drugem četrtletju leta 2020 od avstrijskih lastnikov pridobil podjetje HETA Asset Resolution za približno 240 milijonov EUR. Ciljno podjetje naj bi imelo v lasti za več kot 100 milijonov EUR nepremičnin in 550 milijonov EUR terjatev, kar kaže na občuten diskont glede na vrednost sredstev.
• Gorenjska banka je z AIK Banko podpisala transakcijske dokumente za prevzem poslov banke Sberbank v regiji. Dogovor so podpisali v četrtem četrtletju leta 2021, vendar različne regulativne odobritve še potekajo.

Panoga TMT ostaja na prvem mestu v regiji in tudi globalno

Pričakovati je, da bo dejavnost prevzemov in združitev v četrtem četrtletju leta 2021 ostala na visoki ravni, saj v tem trenutku v regijah CEE in SEE potekajo dogovori za približno 566 poslov. Naslednji graf prikazuje število poslov glede na panogo: