ENG

Vpliv inflacije na vrednotenje podjetij ter združitve in prevzeme

Trenutno o inflaciji razmišlja vsak poslovnež na svetu. Covid-19 je zelo čudno vplival na svetovno gospodarstvo.

Trenutno o inflaciji razmišlja vsak poslovnež na svetu. Covid-19 je zelo čudno vplival na svetovno gospodarstvo.

Medtem ko so se manjša podjetja soočala s težavami zaradi vladnih omejitev glede prostega gibanja oseb, so vlade na trg poslale veliko »brezplačnega« denarja v obliki ugodnih posojil, subvencij in nakupa vrednostnih papirjev, da bi obdržali nizke obrestne mere in visoke cene delnic.

Kot posledica je nastal neke vrste »zombi« svet, v katerem globalno gospodarstvo, ki temelji na tradicionalnih kazalnikih, doživlja razcvet, hkrati pa morajo tovarne nekajkrat na teden zaustaviti svojo proizvodnjo in prestaviti datume dobave zaradi pomanjkanja materialov, kar je posledica težav v svetovnih dobavnih verigah. Če k temu dodamo še vedno višje cene izdelkov, nakopičene prihranke ljudi, ki med pandemijo niso mogli potovati ali denarja kako drugače porabiti, nastane popolno okolje za visoko inflacijo.

V ekonomskem smislu inflacija pomeni splošno zvišanje cen in znižanje nakupne vrednost denarja. Sprva je videti, da gre za enostaven koncept, v resnici pa je precej kompleksnejši. Inflacija vpliva na mnoge vidike trga in nanjo vplivajo številni dejavniki. Če se cene zvišajo, se trenutna vrednost denarja zniža. S tega vidika bi nekateri rekli, da je inflacija nekaj slabega, vendar je pravo ravnovesje med inflacijo in gospodarsko rastjo zelo pomembno za zdravo gospodarstvo.

 

Povpraševalna inflacija

Na splošno se pričakuje, da bodo gospodarstva rasla – da ne bodo ostala enaka ali se upočasnila. Rastoče gospodarstvo (ki je morda posledica nizkih obrestnih mer) lahko povzroči inflacijo, saj potrošniki v takšnih gospodarstvih običajno z zaupanjem zrejo v prihodnost in porabijo več denarja. Prodajalci predvidijo to povpraševanje in zvišajo cene, s tem pa ustvarijo inflacijo. Tej vrsti inflacije se reče tudi »povpraševalna inflacija« (angl. demand-pull inflation). Ko ponudba ne dohaja povpraševanja, se lahko cene še zvišajo. Če kupci v prihodnje pričakujejo še višjo inflacijo, se morda še prej odločijo za nakupe, da bi se s tem izognili višjim cenam v prihodnosti, kar še dodatno prispeva h gospodarski rasti.

 

Stroškovna inflacija

Nasprotno pa lahko do inflacije pride tudi brez gospodarske rasti, saj jo lahko povzroči tudi zvišanje stroškov poslovanja. Če proizvajalci upočasnijo proizvodnjo, medtem ko povpraševanje ostane enako, se bodo cene zvišale zaradi osnovnih načel ponudbe in povpraševanja. Do tega lahko pride zaradi višjih plač, uvedbe novih davkov ali zvišanja stroškov izvoza (stroški menjave tuje valute). Tej vrsti inflacije se reče tudi »stroškovna inflacija« (angl. cost-push inflation).

 

Povečanje ponudbe denarja

Povečanje ponudbe denarja je še eden glavnih vzrokov za inflacijo. To se zgodi v primerih, ko vlada ali centralna banka v gospodarstvo vloži dodatne količine denarja, da bi tako spodbudila potrošnjo in rast, vendar obseg proizvodnje blaga in storitev ostaja nespremenjen. Več denarja v gospodarstvu običajno poveča povpraševanje, povpraševanje pa se nanaša na isto količino blaga. Cene se zato dvignejo, da bi se izognili pomanjkanju zalog. V tem scenariju inflacija zmanjšuje vrednost denarja, upada pa tudi kupna moč.

Vlada lahko v gospodarstvo vnese več denarja tudi z nakupom obveznic na trgu, kar običajno imenujemo kvantitativno rahljanje (angl. quantitative easing). Kvantitativno rahljanje je namenjeno zvišanju cen obveznic, kar prinese zmanjšanje donosov, a ohranja nizke obrestne mere, da so kreditni pogoji ugodnejši in gospodarstvo lahko raste.

 

 

Kako torej trenutno zvišanje inflacije vpliva na vrednost podjetij ter dejavnosti združitev in prevzemov?

Vrednost podjetij v prvi vrsti temelji na dobičku. Višji kot je dobiček, boljše je vrednotenje podjetja. To pomeni, da so vrednotenja na splošno višja v okolju z visoko rastjo. Menimo, da težava leži v tem, da so vlade po vsem svetu pretiravale s povečanjem ponudbe denarja zaradi covida-19, povpraševanje po blagu in storitvah pa je v veliki meri umetno ustvarjeno. Drugi problem je ta, da svetovne dobavne verige zaradi omejitev ne delujejo tekoče, kar zvišuje cene surovin in polizdelkov. Tretja težava pa je, da kvantitativno rahljanje dviguje cene vrednostnih papirjev in nepremičnin po celem svetu, kar ustvarja veliko papirnatega bogastva. Vprašati se morate, kako bodo trenutne makroekonomske sile vplivale na donosnost vašega podjetja v naslednjih nekaj letih. Ali lahko zvišanje cen surovin prenesete tudi na svoje stranke? Ali se bo povpraševanje po vašem blagu ali storitvah zmanjšalo, ko se bo zaustavila javna poraba, cene vrednostnih papirjev pa bodo padle?

Vrednost podjetij je odvisna tudi od donosov, ki jih zahtevajo vlagatelji. Trenutno so obrestne mere zelo nizke in ni veliko naložbenih priložnosti s privlačnimi stopnjami donosa brez znatnega tveganja. Ko se zvišajo obrestne mere, se zvišajo tudi donosi, ki jih vlagatelji zahtevajo. Stopnja inflacije vpliva na to, v katero smer se bodo gibale obrestne mere, obrestne mere pa vplivajo na smer inflacije. Če je inflacija visoka, centralna banka običajno zviša obrestne mere, da bi s tem upočasnila gospodarsko rast. Če pa je inflacija nizka, je običajno nizka tudi gospodarska rast, in v takih primerih se znižajo obrestne mere, da se znižajo stroški zadolževanja in spodbudi gospodarska rast.

Spodnji graf kaže, da je do leta 2015 v EU obstajala stalna povezava med obrestnimi merami in inflacijo.

Od takrat naprej pa centralna banka EU ni bila naklonjena zvišanju obrestne mere zaradi strahu pred počasnejšo rastjo. Obrestno mero so med pandemijo očitno z razlogom ohranjali nizko, da so vlade in podjetja lahko preživela. Zdaj pa je inflacija eksplodirala in prej kot slej se bodo zvišale obrestne mere, kar bo znižalo vrednotenje podjetij.

Menimo, da je trenutno pravi čas za prodajo podjetja, če ste se za to odločili, saj tako ugodnega gospodarskega okolja morda ne bo še vsaj naslednjih 10 let.

Vrednost podjetij je odvisna tudi od tega, kako vlagatelji vidijo prihodnost. Kljub rasti finančnih trgov po svetu, kar običajno nakazuje optimizem in povečanje števila združitev in prevzemov, do tega trenutno še ni prišlo, raven takšnih poslov pa je na približno dolgoročni povprečni ravni ali nižje. Za nas to pomeni, da vlagatelji pričakujejo upočasnitev gospodarstva, takoj ko bodo vlade zaustavile svoje kvantitativno popuščanje in nore ničelne obrestne mere. To ponovno kaže, da morate čim prej prodati svoje podjetje, če o tem razmišljate.

Če pa ima vaše podjetje zelo stabilne denarne tokove, vaša panoga raste, inflacija pa bo še nekaj časa vztrajala, boste lahko podjetje kljub vsemu prodali z dobro vrednostjo, čeprav boste morda zamudili priložnost v trenutnih okoliščinah. Nekatere izmed panog, v katerih opažamo manjši vpliv obresti na vrednost, so telekomunikacije, spletna podjetja, informacijske tehnologije, okoljske storitve, proizvajalci zdrave hrane itd., medtem ko bodo morda nekateri sektorji, kot so nepremičnine, tradicionalna maloprodaja in panoge z visokimi investicijskimi izdatki, močno prizadeti.

V vsakem primeru upajte na najboljši izid, pripravljajte pa se na najslabšega. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, močno verjamemo, da je ob sebi neprecenljivo imeti izkušenega finančnega svetovalca, ko razmišljate o prodaji svojega podjetja, ali v samem postopku prodaje. O vaših načrtih se z veseljem pogovorimo na sestanku ali ob okusnem kosilu.

Deli:

Druge objave

Pošljite nam sporočilo